Burna reakcija in obisk zobozdravnika, zobka ni več

Prvi mlečni zob je Minei izpadel lani decembra. Praktično sploh nismo vedeli, da smo tik pred tem, saj je od trenutka, ko je pokazala, da se ji maje, do tega, da ji je izpadel, minilo le nekaj ur. Praktično ga je naenkrat prinesla pokazat. Kdo me pozna, ve, da so zobje moja občutljiva točka. Ko se zobje majejo, pa sem tik pred tem, da omedlim. Ne pretiravam :D.

Vriskala od sreče

Hitro sem napisala sporočilo zobne miške, Minea je pod vzglavnik nastavila zobek in nato je Mitja spretno nastavil 2 evra. Ves čas je govorila, da upa, da ji bo prinesla kovanček. Ko je zjutraj videla kovanec je vriskala od sreče. Za trenutek se zamisliš, ko vidiš to veselje in se sprašuješ, kako dolgo bo trajalo. Ta skromnost … res lepo. No, sedaj so želje za miško drugačne, želita si namreč Pokemon karte, ker so jih dobili sošolci, zato jih bo drugič miška zagotovo drugič prinesla. Kupila sem karte in od takrat jih skrbno skrivam doma in čakam na pravi trenutek.

“Fuck, kaj te to je?”

Danes je pravi trenutek. Žal pa ni bilo tako “enostavno”, saj je za to, da je zobek več ne moti, poskrbela zobozdravnica. Minea se drugi zob maje že več kot mesec in pol, Timei se majejo trije. Če pri Timei še ni opaziti, da bi kmalu odpadli, se je Minea že en čas “mučila”, motilo jo je pri hranjenju. To pa ni bilo vse. Pred nekje tremi tedni smo bili v McDonald˘s in Minea se začne pritoževati, da se ji je krompirček zataknil med zobke, da ga ne dobi ven. Rekla sem, naj odpre usta, da pogledam. V tistem pa šok. Moja reakcija je bila precej burna: “Fuck, kaj te to je. O moooooj bog!” In revica se je valda začela jokati. Takoj sem vedela, da ga “posračkala”, ampak tega res nisem pričakovala. Se vidi, da nimam prijateljic, ki bi imele starejše otroke, da bi me morda na to pripravile.

Izraščanje stalnih zobk za mlečnimi je normalno

Minei je namreč prva enka zrastla popolnoma lepo, druga pa precej za mlečnim zobkom. V tistem, ko sem to videla sem se začela spraševati, kako je to možno, kako bodo to rešili in sem še Timei rekla, če mi pokaže zobke. In evo, nov šok. Njej za mlečnimi enkami izraščata obe stalni enki. Doma sem šla brskati, na spletu našla, da to sploh ni tako redko. Tako da mamice, če se vam to zgodi, vam danes lahko povem, da baje ni hudega in da je to precej normalno. Vsaj, kolikor mi je znano, če tako izrašča spodaj, če pride do tega pri zgornjih zobkih, je potrebno pristopiti malo drugače. Navadno zobki odpadejo in se v nekaj tednih zob, ki izrašča izven linije, poravna. V le redkih primerih je potrebna pomoč.

Navadno zobkov naj ne bi izpulili, ampak, kadar se majejo, počakajo, da ti izpadejo. Ker zobozdravnice sedaj dva tedna ni bilo, sem danes poklicala v ambulanto in povedala, kakšna je situacija. Ker Timee zobki ne motijo, je rekla, da bomo počakali, tako imamo termin v aprilu, pa bomo takrat videli, kako in kaj. Mineo pa smo lahko peljali že danes, saj sem povedala, da jo precej moti in težko je. Prosila sem Mitja, da gre on, ker takšne stvari on spelje velikooo bolje od mene.

Domov sta prišla z zobkom v vrečici. Ko je videla klešče, je začela jokati, a ji je potem zobozdravnica dodatno omrtvila del dlesni in rešila brez klešč. Povedala je, da korenine zobka ni bilo, ampak je zob tako močno držala dlesen. Če je kdo sedaj pomislil, zakaj tega nismo rešili z nitko doma – ne, nisem za takšne stvari. Naj rešujejo tisti, ki to znajo :).

Med tem, ko sem jaz bila preplašena šolarka, sta Timea in Minea popolnoma drugačni

Če sta se tisti dan držali najinih nog in se nista želeli ločiti od naju, je bilo v ponedeljek, drugi šolski dan, vse drugače. Ponosno sta šli v razred in nama že prvi dan rekli »če je res potrebno, da ju spremljava do vrat«. Danes po dobrih dveh tednih ju morem pustiti, da v šolo vstopita sami. Ker saj veste »dovolj sva veliki« Imata nove prijatelje, predvidevam, da so to tisti najbolj divji :D. Večkrat rečeta, da jima je še bolj fajn in da še boljše kuhajo kot v vrtcu. Takih testenin, kot so jih skuhali v šoli – še nista jedli.

Velikokrat slišim, bilo je okusno! Timea mi je ob prihodu domov povedala, da je šla šestkrat po »še«, ker majo imale porcije. Pravim, da nemogoče, da bi pojedla toliko, nato pa naslednji dan, ko pridem po njiju vprašam učiteljico, ki mi odgovori, »ja enih trikrat sem jo videla, ker sem si še mislila, koliko ta otrok poje.«

Minea je že drugi dan učiteljico med poukom vprašala, kdaj bodo šli jest, ker je lačna. »Minea nisi šla to spraševat sredi pouka«? »Mami, če pa sem bila lačna za znoret.« Še kakšen dan kasneje je na kosilu že razbila krožnik. Da ne pravim, da so kolone tako dolge, da raje ne gre po še, ker se ji ne da čakati.

Fiksnega urnika v šoli sicer nimajo, sproti prilagajajo, kaj in kako,… Zaenkrat gredo počasi, zato upam, da ne bo potem prevelikega preskoka in posledično šoka. Do konca meseca moremo izbrati tudi aktivnosti, ki jih bosta obiskovali v šoli. Njuna pediatrinja mi je svetovala, da izberem športno dejavnost, če je možno pa ju vpišem v dve aktivnosti, saj sta rahlo hiperaktivni. Če se po eni strani včasih skrijeta za mano in ju je sram pozdraviti, seveda pri pediatrinji pokažeta vse, kar znata.

Zanimivo mi je, ker se mi včasih zdi, da ne hodita v isti razred. Imate kaj za nalogo? In slišim hkrati »ne« in »ja«. No potem se med sabo dogovorita tudi v stilu: »Kak si to poslušala? Rekla je, da …« Z vsakim letom sta si bolj različni, karakter se kaže v vsej svoji luči in včasih si rečem, da je imeti več otrok izredno zanimivo, ker kljub temu, da jih vzgajaš enako, ne veš čisto »kaj bo prišlo ven« :D.

Jaz sem bila v osnovni šoli čisto drugačna. Timea in Minea ne šparata z besedami, hitro dobiš odgovor, tudi takšen, ki te pusti brez besed. Med tem, ko sem bila jaz precej »preplašeno« dekle, ki si ni dovolilo imeti ocene -5, dekle, ki so si jo zbrali za tarčo zajebavanja in norčevanja. Tega veliko ljudi ne ve, ampak moja samopodoba je bila v prvih razredih precej nizka. Čez leta pa sem postala močnejša, odločnejša, samozavestnejša … Zadnjič mi je ena izmed učiteljic na Facebooku napisala: »Zame si bila simpatična, lušna deklica v šoli, ki je imela lastno hrbtenico.Znala si poskrbeti zase.« Ta zapis se me je dotaknil in mi dal misliti.

V srednji šoli sem imela precej nabrušen jeziček, včasih se vprašam, kako sem si kaj upala bodisi narediti ali reči. Jabolko ne pade daleč od drevesa. Prijateljica, ki je bila moja sošolka, mi je rekla: »Tea, se čudiš? Ti si bila ista. To je kot da bi tebe poslušal.« In morem priznati. Res je!

Poljubčki, ki sem jih deležna vsako jutro, preden gresta v igralnico. Ja … Pravi vrtiljak čustev

Zdi se mi, kot da je bilo včeraj, ko sva Timeo in Mineo prvič peljala v vrtec. K sreči brez večjih težav, vrtec sta dobro sprejeli, a kot vsi starši sva tudi midva potrebovala nekaj časa, da sva se navadila, sploh jaz. Tekle so solze, ki sem jih le s težavo skrivala pred njima. Ko sem ju oddala v vrtcu, sem odhitela ven, saj sem vedela, da mojih solz še ne bosta razumeli.

In naenkrat je napočil čas, da v vrtec zakorakata zadnjič. Že dan prej sem razmišljala, »samo še danes in jutri«. Danes sem jokala že na poti v vrtec. Tokrat solz pred njima nisem mogla skriti. Med tem sta se nagajivo smehljali in me spraševali, zakaj se jočem.

»Prosim, dajta mi roko«, sem jima rekla, ko smo stopale po stopnicah. Zadnjič. Verjetno bo kmalu napočil čas, ko ju bo sram. Poljubčki, ki sem jih deležna vsako jutro, preden gresta v igralnico. Ja … Vrtiljak čustev, da sta moji punčki naenkrat že pravi damici, ki bosta konec tedna že v šoli. Hkrati pa občutki krivde, da nekaj stvari nisem naredila, tako kot bi morala. Pa vendar tem občutkom ne bom dajala prednosti. Ko sta veselo odhiteli v igralnico, sem jokala kot dež. Ko sem prišla po njiju ni bilo nič kaj drugače. In ko sem videla, kako se je lepo od njiju poslovila njuna najljubša vzgojiteljica …

Velikokrat smo se na parkirišču srečale z babico, ki je v službi čez cesto. Tudi ona bo te vrtčevske trenutke pogrešala. Babi Marina: »To obdobje je prehitro minilo, čeprav jima je vrtec bil kar 5 let drugi dom. Pogrešala ju bom, saj sta mi velikokrat pomahali, poslali poljubčka skozi okno na moje delovno mesto pa tudi sramežljivo pogledali stran. To je bil velik privilegij, ki ga bom danes izgubila. No, vseeno moramo naprej..«

In res je, v petek bomo naredili korak naprej. Vsi. Ponosno ju bom pospremila v šolo in vsak dan molila, da njuna beležka ne bo polna sporočil učiteljice, ker ipak sta po meni.

Starši, ki še imate ali pa boste imeli otroke kmalu v vrtcu. Uživajte čas z njimi. Prehitro mine. Ko vas prosijo, da bi enkrat šli domov po kosilu, naredite to. Presenetite jih. Veliko jim bo pomenilo. Ko so bolani in ste z njimi doma. Bodite z njimi. Ne dajajte prednosti drugim stvarem, za katere menite, da so takrat izredno pomembne. Niso. Nič ni pomembnejše od trenutkov z njimi. Časa pa se ne da zavrteti nazaj …

Lep prvi šolski dan vsem prvošolčkom in njihovim staršem. ❤

S takimi umazanimi nogavicami bosta šli v trgovino? “Aja, ti pa s strganimi hlačami lahko greš?”

Vidim, da je že zelo dolgo, odkar sem objavila nekaj njunih »cvetk«. Pred nami je še nekaj dni dopusta, pa sem hitro izkoristila čas. Včasih si kakšno njuno izjavo zapišem, čeprav ni isto prebrati ali pa ju slišati na lastna ušesa, vam bo zagotovo katera narisala nasmeh na obraz, sploh če Timeo in Mineo poznate!

Minea: Midve bi povabili vse najine punce k nama, tako kot ti. Da mamo ženski večer.

Tea: Pridi, bom ti jaz odprla bombone
Minea: Ne, ker vedno, ko to rečeš, mi dva poješ. Vem jaz to dobro!

Tea: Kaj ni zanimivo? Ena je levičar, druga desničar.
Timea: Ne, jaz imam obe roki.

Timea: Že dva dni nisva risank gledali in zdaj tukaj sploh TV ni. Jaz res upam, da mi boš kako na telefonu dala, ker to ni normalno. Kako si si ti to predstavljala?

Tea: Kaj si te delala, da je ful mokro po kopalnici?
Timea: Ja ful sem se umivala. Saj si rekla, naj se dobro umijem.

Pride Minea v kopalnico med tem, ko se mami liči.
Minea: Mami, jaz bi se tudi malo zamaskirala.

Minea po nastopu z vrtcem: Včeraj so imeli za odrom neke letalske sedeže. Mogli smo sedeti na miru,  a škripali so za popizdit.

V piceriji. Timea: Jaz bi jedla pico Marto.

Tea: Dajmo pospraviti stvari v sobo, hitro.
Minea: Jaz mislim, da si za brezveze sitna. Skoncentriraj se.

Timea: Vidva sta neubogljiva starša.
Tea: Zakaj?
Minea: Ker naju ne pustita pri miru.
Tea: Kako to mislita?
Timea: Timi, Mini, gremo perilo v klet obesit.
Minea: Timi, Mini, spraznimo pomivalni stroj.
Timea: Ja! Skozi je nekaj, skozi nekaj delava.

Tea: Punci, grem zdaj en film pogledati.
Timea: Nea tega delaj, te bo polna luna nosila.

Pospravljamo. Minea: Skurili se bova, če ne bo pavze.

Minea: Kaj greva zraven na rojstni dan?
Tea: Ne, samo ženske smo povabljene.
Timea: Ja no! Saj midve sva ženski.

Timea hoče spraskati srečko: Daj mi en kovanec, da dol popilim.

Minea Timei: Ajde, idi po nekaj sladkega, da rukneva.

Minea: Boš naju prišla na Ptuj gledati?
Tea: V službi sem, ne vem, če bom lahko.
Minea: Ja s sodelavcem se zmeni, da dela namesto tebe! Enostavno!

Timea: Kdaj bomo šli na letalo?
Tea: Ne vem, nisem še bila, se bojim.
Minea: Te je strah višine?
Tea: Ne, bojim se pač letal.
Timea: Ja te pa nič, te pa ti doma ostani, gremo mi sami.
Minea: Ti lepo vse doma poskrbi, mi pa bomo šli!

Minea: Kaj na letalu je stranišče?
Tea: Ja
Minea: Je kaj za prigrizniti?
Tea: Ja
Minea: Torej lahko dobiš kaj sladkega?
Tea: Lahko
Minea: Ja te pa tak maš vse, kar rabiš

Timea: Kako je vroče v hiši, daj prosim izklopi vročino.

Minea: Mami, danes si nama obljubila čufte.
Tea napiše prijateljici, ki je na poti na obisk, če lahko gre v trgovino po sestavine. Skuha.
Minea je: Mmmm, danes že tretjič jem čufte.
Tea: Tretjič?
Minea: Ja! V vrtcu sva jih jedli.
Tea: Danes?
Timea: Ja danes ja!
Tea: Zakaj pa sta jih potem še doma želeli?
Minea: Ja zakaj? Ker so nama dobri!

Tea: Super je skuhano, samo malo premalo slano.
Minea: Te pa daj malo popra.

Timea v restavraciji: Ooo glej, kuhar ma krono!
Tea: To ni krona, to je kuharska kapa.
Timea: Ne, krona. Pa veš zakaj ma to gor? Ker je kralj kuhinje!

V termah na večerji. Minea: Ati! Greva po sladko. To je nujen primer!

Timea: Kake palačinke male so to.
Tea: Ja, ameriške.
Timea: Zakaj ameriške, saj nismo v Ameriki, daj mi prosim velike slovenske.

V termah. Timea: Doma sta vidva glavna. Ampak ne pozabita, da sedaj nismo doma. Tu smo vsi glavni!

Timea: Danes prideta Marko in Tjaša?
Tea: Ne, danes pa ne.
Timea: Aja? Ti veš, da ne smeš lagati? Božiček vse vidi, ho ho ho.

Minea: Mami, kak lepo dišiš. Mi kupiš isti farfum?

Tea: S takimi umazanimi nogavicami bosta šli v trgovino?
Timea: Aja, ti pa s strganimi hlačami lahko greš?

Minea: Mami, danes si žal nisva dali jopice gor, čeprav si nama rekla. Si bom drugič zapisala, da ne bom pozabila.

Pred roditeljskim. Tea: Punci, kaj mi bo vzgojiteljica povedala?
Timea: Ni skrbi, nič pametnega.

Minea: Z Renejem sva se poljubila na usta. Plesala sva na lučke lučke, pa se je zgodilo!

Tea: Zlezita pod odejo.
Timea: Ne.
Tea: Zakaj pa ne?
Timea: Naj ostane pospravljena, meni se zjutraj ne da pospravljati.

Kaj naj rečem… Pravi sta in ja … Velikokrat me pustita brez besed! 🙂

Timeine težave s sluhom

Nekje konec marca sem zaznala, da Timea precej slabše sliši. Sprva sem mislila, da me “zeza” in da se načrtno ne odzove.

Večkrat sem jima poskusila zašepetati in videla, da se Minea vedno obrne, Timea pa dejansko nikoli ni odreagirala. Nato sem sluh preverjala tudi skozi igro, tako, da sta si najprej pokrili eno uho, nato drugo in morali ponoviti, kaj sem povedala. Timea ni ponovila ničesar, sploh se ni odzvala na moje besede. Prestrašila sem se in po nekaj dneh spremljanja poklicala pediatrinjo. Ker je bila v tem časuravno prehlajena, je naročila, da naj stanje spremljam naprej in dogovorili sva se, da se slišiva čez 2-3 tedne, ko bo prehlad minil, saj je navadno slabši sluh pogosto povezan s tem.

Tudi v vrtcu mi je vzgojiteljica povedala svoja opažanja, da Timea ne sliši dobro. V tem času je vplivalo tudi na njen govor. Govorila je precej bolj nerazumljivo, več kot mesec dni je imela izcedek iz nosu. Ker sta imeli termin za sistematski pregled pred vstopom v šolo, sva se s pediatrinjo dogovorili, da se slišiva po tem, da vidimo, kako bo na kontroli sluha.

Na sistematskem pregledu ji pregleda ušesa in pove, da ima vnetje ušes in da je možno, da traja že nekaj časa. Bila sem presenečena, saj ni nikoli potožila, da bi jo kaj bolelo, prav tako ni imela temperature. Dobila je kapljice Maxitrol in Mommox ter napotnico za ORL.

Po nekje petih dneh sem opazila, da Timea ponovno boljše sliši, prav tako se izboljšuje njen govor. Termin pri ORL sva dobili že čez teden dni in ob pregledu je zdravnica opazila, da je eno uho še vneto in mi povedala, da lahko zdravljenje traja še nekaj časa. Podaljšala je terapijo z Mommaxom za 14 dni. Povedala je, da je to, da ni tipične bolečine in vročine, pri vnetju srednjega ušesa precej pogosto in da imajo to vnetje navadno otroci do šestega leta starosti.

Pred dnevi je izginil tudi rumen izcedek, ki se je vlekel tako dolgo in nismo poznali razloga. Upam, da se ušesi v redu pozdravita in sem vesela, da ni nič resnejšega.

Pa jo imamo! Šolska torba čaka na vstop v šolo

Oglašam se, da z vami delim eno novičko. Trenutek, ko se zaveš, da kmalu pa gre zares! Timea in Minea gresta septembra v šolo. Kupili smo šolsko torbo. Čisto spontano, brez googlanja in raziskovanja! Pa smo že en korak bližje :).

Videla sem, da imajo v starem Mercatorju razprodajo šolskih torb in smo šli pogledati. Timea si jo je izbrala v manj kot minuti. Ko sem videla še ceno, minus 70 odstotkov, pa sem si sama pri sebi rekla: “To mala moja, ti si čisto po mamici, kraljica popustov!” Navdušena si jo nadene na hrbet, hodi po trgovini in prvič reče, da komaj čaka, da gre v šolo. Do sedaj je bil jok, saj gresta na drugo šolo kot večina prijateljev iz vrtca. Minea rabi nekaj minutk več. Izbere si precej podobno Timeini, le da pinky ( nora na vse možne odtenke roze, med tem, ko je Timea zbrala vijolično ker je pač NK Maribor vijolični ). Mineo bom še malo navadila, kako se išče ceneje, ima še čas :D. Ampak tudi njena torba je bila znižana 25 odstotkov, tako da smo skupaj dali celo manj, kot bi v redni ceni za eno. Super nakup!

Seveda smo šle takoj k babi Štefki, da sta ji vse razkazali. S ponosom. Ko sem opazovala njiju, ko sta izbirali torbi, ko sta veselo pokazali vsem doma, mojim prijateljem, sem se vprašala, kam je šel čas? Ko pogledam ali pa mi Facebook ponudi spomine za nazaj in vidim, kako sta bili majhni, še v vozičku, čez nekaj mesecev pa že vstopata v šolo. NORO.

Odločitev, kam v šolo, je bila težka. Šoli, med katerima sva izbirala, ena je primarno tukaj, kjer živimo, druga prav tako na isti ulici, samo v sosednji mestni četrti, sta imeli pluse in minuse. Gledala sem avtobusne povezave, kje so moji starši bližje, teta, itd… No na koncu sem se predala in prisluhnila Mitjevi želji. In so vsi plusi prejšnje šole, ki posledično pomenijo minus drugi šoli, bili nepomembni. Mitja je bil namreč mnenja, da je ta šola bolj podobna “vaški” šoli in tu je ziher boljše. Če mi je že dovolil izbiro imen ob rojstvu, naj bo tokrat po njegovem, ne?

In kaj pričakujeta od šole? Kaj bosta pogrešali?

Timea: “Jaz upam, da se bomo čim več igrali. Všeč so mi živali. Ne bi se pa rada preveč učila. Moj ljubček gre v isto šolo kot Ela.
Bova pa lahko večkrat šli po šoli kar na sladoled.”

Minea: “Meni je tudi všeč šola, ker imajo dosti živali. Pogrešala bom Elo, vzgojiteljici in lubčeka. Jaa, na sladoled boma šle, začnima kar dnar zbirat.”

Drugi oddih v mestu Zalakaros

V januarju smo prvič obiskali Zalakaros in takrat sem z vami delila izkušnje s termami Zalakarosi Fürdő in hotelom Freya Zalakaros. Več o tem lahko preberete TUKAJ.

Ker mi je ostalo še nekaj starega dopusta, smo se pred dnevi ponovno odpravili v Zalakaros, tokrat v drugi hotel Park Inn. Odšli smo za tri noči, cena je bila 370 evrov s polpenzionom. Če bi izbrali all inclusive bi plačali 490 evrov. Kar pomeni, da je bila cena precej nižja, saj imajo v tem hotelu bivanje otrok do 6 leta starosti brezplačno. Če primerjam s prvim hotelom je ta veliko bolj moderen, ima svoje pluse in minuse.

Plus je soba in pa hodnik, ki je v prvem hotelu podzemni, tukaj povezan s pritličjem in na drugi strani s prvim nadstropjem. 1,2,3 si preko in zelo je topel, kar je super, da se ne rabiš dodatno oblačiti.

Nekoliko manj sem bila zadovoljna s postrežbo, kar pa ni nujno njihova napaka, morda smo le mi navajeni hitrejšega tempa in da vse dobiš hitreje. Tu si pač vzamejo čas.. 😀 Hrana je odlična, če sem mislila, da se bom tokrat “Pazila”, seveda ni šlo, saj je bilo toliko zanimivih jedi, da jih enostavno moreš poskusiti. Sploh pa sladice .. vrhunsko!

Moji hčerki sta sicer malo bolj izbirčni, tako da sta jedli bolj kot ne špagete, krompir, kaki košček mesa in je to bilo to. 🙂 Ampak se sedaj več s tem ne obremenjujem toliko kot sem se nekoč. Žal sem poslikala le malo, saj sem se maksimalno potrudila, da je telefon ostal v sobi.

Velik minus dobi igralnica, ki je res majhna, urejena le v enem kotičku, med tem ko je v hotelu Freya velika igralnica, kjer najdeš vse od a do ž in kjer smo preživeli veliko časa, prav tako brezplačen napihljivi grad. V Park Inn je na voljo le brezplačen ping pong .So pa tukaj na voljo tudi plačljivi avtomati, žetoni pa stanejo cca. 2 – 3 evre.

Smo si pa tokrat vzeli malo časa, da raziščemo tudi okolico in ugotovili, da mora biti v toplejših dneh tukaj res krasno. Sprehajalna pot, ki vodi tudi mimo jezera, igrišče, urejena je tudi kratka naravoslovna pot s številnimi tablami.

Zagotovo smo odkrili le delček, ampak dovolj, da nas je prepričalo, da se znova vrnemo. Predvidevamo, da se vrnemo jeseni.

Ni šlo brez presenečnj

Timea in Minea sta bili tokrat deležni velikega presenečenja. Tjaša je prišla na idejo, da bi z Markom prišla za eno noč. Tudi on je o tem, da se odpravljata k nam, izvedel šele na poti v hotel. Pol ure po tem, ko smo se razpakirali sta potrkala na vrata in seveda je sledilo neizmerno veselje. 🙂

Prvi “pobeg” na Madžarsko – Raj za otroke v Zalakarosi Fürdő

Kot obljubljeno še nekaj besed o našem oddihu v Zalakarosu, torej zgolj uro in pol iz Maribora. Na Madžarskem še nismo bili, ob iskanju, kam prihodnjič, sem preverila tudi ponudbo tam in bila presenečena. Rezervirala sem Hotel Freya Zalakaros, ki je s podzemnim hodnikom povezan s termami Zalakarosi Fürdő.

Gre za hotel z zgolj tremi zvezdicami, ki pa nas je presenetil. Izbrali smo dvoposteljno sobo z dodatnim ležiščem, in vidi se, da se otroci hitro navadijo nekaterih stvari, saj smo doslej v večini vzeli dve sobi, tako sta bili presenečeni, če bomo “tu not vsi spali”. Malo šoka, malo smeha. A izkazalo se je za prav simpatično odločitev :D. O hotelu še nekaj besed na koncu, zdaj pa hitro “pokukajmo” v terme. Hkrati bom vključila odgovore na vse, kar ste me spraševali. Podzemni hodnik je urejen, hitro se pride iz hotela tja, ni pa pretirano toplo ozračje.

Otroški del bi res lahko poimenovali “raj za otroke”

Čeprav ni najnovejše, ponuja vse, kar naši pikeci rabijo. Na voljo so številna igrala za dojenčke, malčke, kot malo starejše. Glede na vodna igrala je prilagojena tudi gladina vode. Za piko na i pa še trije notranji tobogani. In če bo na fotografijah izgledalo, da smo terme zakupili le zase, smo imeli zgolj veliko srečo, da ni bilo gneče :D. Super termin!

Na voljo je tudi družinska savna, ogreta na 40-45 stopinj, zraven je solna soba, kjer se lahko otroci igrajo, pri bazenih je tudi solna komora.

Ležalniki so v dveh nadstropjih, tudi zgoraj, kjer ni bazenov in kjer so igrala za otroke. Mi smo bili zgoraj, saj je ozračje toplo, prijetno, spodaj ob bazenih me je občasno malo zazeblo. Bazeni so med 32 in 34 stopinj Celzija.

Kar se tiče cen, v hotelu so precej nižje, recimo čaj ali pa Cocacola zgolj 1,20€. Ob bazenu pa je latte macchiato nekaj manj kot 3€, voda, ledeni čaj, sokovi in gazirane pijače pa cca. 2€. Na tem mestu morem dodati, da sem bila ful presenečena nad kavo. Ipak na Hrvaškem še nisem pila dobre, tako da so me Madžari presenetili 😀

Vprašale ste me tudi, kako je s previjalnicami itd.. Sem naredila en krog in poslikala. Imajo sobo za dojenje, noter je tudi mikrovalovna, stol za počitek, posebno previjalnico, sicer pa imajo tudi otroška stranišča.

Drugi del bazenov pa ponuja več vodnih atrakcij, iz notranjega bazen je tudi izhod v zunanji bazen. Tukaj so urejene tudi savne, kjer pa nisem bila, tako da ne morem poročati..

Da se vrnemo še nazaj v hotel..

Soba kot taka me ni zmotila, starejša je tudi kopalnica in hotel, čistoča je bila super, minus dobijo le občasne vonjave. V hotelu smo imeli polpenzion. Zajtrk je do 10. ure, kar je za nas odlično, saj se zbudimo okoli 9. ure. Zvečer je večerja od 18.30 do 20.30 ure. Mi smo bili s hrano več kot zadovoljni, to je ena tistih stvari, ko res lahko rečem, da smo bili presenečeni. Na tem mestu pa opozarjam, da jaz na dopustih ne gledam, koliko je zdrave hrane, kaj je nezdravo, če je dovolj mlečnega, če je brez glutena, itd.. Pri večerjah pa mi je bilo všeč, da je bilo raznoliko, da sem poskusila veliko novih stvari in da sem pri 95 odstotkih hrane, ki sem jo poskusila rekla mmm dobro je ali pa: ni slabo. 😀

Preden smo se odpravili na bazene, pa še igra v hotelski igralnici, kjer imajo sicer ob večji zasedenosti tudi delavnice in animacijo.

Po večerji smo nekaj časa preživeli na pametni igralni mizi, kjer smo igrali različne družabne igre ( top zadeva ), ko pa se je hrana “polegla” 😀 pa obvezno napihljivo igralo in ping pong. Na voljo je še nekaj igralnih aparatov, biljard.. čist dovolj!

Spraševale ste me glede sporazumevanja, jaz sem govorila angleško, moj mož nemško, ko ni “šlo”, smo uporabili tudi roke. Itak se vse zmeniš, ni pa to komunikacija na vrhuncu. 😀 Če zaključim: tukaj boste zagotovo preživeli super oddih, če boste morda kdaj malo zamižali na kakšno oko bo res top za vso družino.

Če se odločite zgolj za skok v terme: cena celodnevnega kopanja je za otroka starega med 3 in 6 let 7 evrov, za odraslega cca. 15 evrov. Cenik je na voljo tukaj. Mi se zagotovo še vrnemo.

Video si lahko pogledate TUKAJ.

Vodene koze dvakrat? Huje kot prvo leto vrtca

V začetku oktobra se odpravljamo v vrtec, oblečeta se sami, ko želim Timei popraviti spodnjo majčko pa gledam, kaj so te pikice? Nekaj dni pred tem so v vrtcu obesili obvestilo, da so se pojavile vodene koze. Itak pomislim, da je to to! Pogledam Mineo in tudi ona je polna izpuščajev. Obvestim pediatrinjo, povem, da jih imajo v vrtcu, da mi nekaj nasvetov in dogovoriva se, da prideva na kontrolo le, če bo hudo. Dva tedna sta naokoli, vrneta se v vrtec, misleč, da sta koze preboleli res v mili obliki.

Po tem se začne pravi začaran krog obolenj

Nekaj dni sta v vrtcu, kmalu ponovno doma. Prvič se srečamo z laringitisom. Iz čiste nule, brez predhodnega kašlja, Minea dobi napad. Priznam, da sem nekoliko panično odreagirala, saj mi je izgledalo kot da se duši. Poklicala sem pediatrinjo, kjer so naju takoj sprejeli. Dobila je Deksametazon sirup, ki je umiril napad. Po nekaj dneh je bila ponovno super. No.. pa zakuha Timea, dva dni vročine in ponovno vse okej. Jupi.. bo tokrat mir? Po nekaj dneh z Mineo obiščem dežurno pediatrinjo, saj sem mislila, da se ji je kaj zaletelo, čudno je namreč požirala, pomislila sem celo na kakšno dlako naše Jane. Domov sva odšli z antibiotikom: streptokok angina. Za nagrado sva naslednji večer obiskali urgenco, saj je ponovno dobila laringitični napad. Na pediatriji so ji dali inhalacije z adrenalinom in ponovno Deksametazon sirup.

10 dni nazaj se Minei vnamejo očke, v četrtek gresta ponovno v vrtec, a čez vikend oko zateče Timei. Noro si mislim, kdaj bo konec? Ker je bila včeraj veka super, sporočim, da se vračam v službo. Zvečer, ko ležim z njima v postelji čutim, da je Timea topla. In jaz kot jaz, hodim čez noč preverjati, kako je. Ko jo pobožam po hrbtu pa izpuščaj pri izpuščaju. Posvetim in šok: Kako spet? Saj smo jih imeli oktobra!

Naročiva se na kontrolo.. Ja, ni dileme, to so vodene koze 100%. Izpuščaji so sicer videti skoraj enako kot “prvič”, le da so tokrat zelo vodeni, pojavili so se že praktično povsod, tudi po lasišču. Kako to? Kaj je bilo potem tisto v oktobru? Pediatrinja meni, da je verjetno šlo za kakšno virozo s podobnimi simptomi kot pri vodenih kozah. Dejstvo je, da sta zadnja dva meseca takšna, kot jih ne pomnijo.. številna obolenja, nekatera z novimi, drugačnimi simptomi. Oglasilo se mi je nekaj mamic, ki naj bi se jim zgodilo enako, pediatri naj bi rekli, da je verjetno pri prvi blažji obliki prišlo do premajhne zaščite.

Pretekli teden je v vrtcu manjkalo več otrok zaradi vodenih koz, tako da so ponovno prisotne. Pred nekaj trenutki sem tri izpuščaje videla tudi pri Minei. Upam, da je tokrat to to, da ne bo preveč hudo in da se kmalu ta norišnica zaključi. K sreči lahko, kar se službe tiče, veliko naredim od doma, saj sem večina zadolžena za splet, tako da poskusim kombinirati, kolikor se le da. Včasih pa imam tudi to srečo, da mi kdo priskoči na pomoč z varstvom. Morem priznati, da sem od vsega tega še dodatno utrujena…… ❤ Ampak ok, samo, da bosta onidve okej. ❤ Tega trenutno sploh ni mogoče primerjati s prvim letom vrtca. Kako pa je pri vas?

zdaj pa jima dovolim obrnit na glavo vso dnevno sobo, vse v zameno za pol ure off.

“Ja Jana je šla na posteljo, ali si ti mislila, da je bil volk tu?”

Velikokrat me nasmejita do solz, včasih tudi tako šokirata, da obstanem in ostanem brez besed. =) Nekaj njunih izjav sem si zapisala in jih delim z vami. Zagotovo vam bo kakšna pričarala nasmeh na obraz!

Mami: Ne še zdaj, čez kaki dve leti.
Minea: Pa daj no. Hočem, da mi danes ponoči. Meni ni tak dolgo za čakati
Minea: Mami, kdaj mi bo odpadel zob?

Vsi zobki vama bodo padli ven.
Timea: Ne, nikakor ne. Potem me moj ljubček ne bo imel rad.

Delamo logopedske vaje..
Timea: Joj, pa kaj res ne moreva malo počivat.. Mene od tega že glava boli.
Minea: Če te glava boli te bomo peljali k zobozdravniku.

Punce, imam eno idejo
Timea: Res? Upam, da ne spet kako brezvezno…

Timea: Iz česa smo?
Minea: Iz sladkorne pene?

Minea v gostilni: Jaz bi limonado.
Timea: Jaz tudi.
Minea malo spije: Kaj je to notri? Kaj plava?
Mami: Ja koščki limone..
Minea: Fuj, limon pa res ne maram.

Marko vzame v roko banane, ki še niso zrele.
Minea zakriči: Neee, te še niso zdrave!

Mami: Kaj imamo nad očesom?
Minea: Obrvi
Timea: Ne! Rolete

Timea: Za koliko dni gremo v terme?
Mami: Za štiri…
Timea: O moj bog, jaz bom omedlela…

Timea: Lukeja sem povabila k sebi.
Mami: Prehitro je to, da vabiš fanta k sebi.
Timea: Ne pa ni. Prepozna si. To je to.

Timea: 5 let sem stara pa nimam ribice. To ni pošteno.

Mami: Reci Marko.
Minea: Majko.
Mami: Ne majko, Marko.
Minea: Majko mila

Minea: Lana je bila v bolnici, pa je sama tam spala. Kaj je to res?
Mami: Ja.
Minea: Brez mamice?
Mami: Ja..
Minea: Brez atija?
Mami: Ja..
Minea: Uf to pa je res nevarno.

Minea pogleda mamine noge in reče Timei:
Kaj pa, ko ma dlake. Idi po sesalec.

Mami: Pridita, bomo pekle palačinke.
Timea: Jaaaaa.
Minea: Ti kar, ti boš pekla, jaz pa jedla.

Timea: Kaj me tak gledaš čudno? Daj se raje malo nasmej…

Minea se zvaga: Imam 18 kil. Morem še malo jest, da bom mela 100.

Minea: Mami, voda je topla.
Mami: Ja bi mogla ena iti v hladilnik po hladno.
Timea: Ja, in ta ena si ti.

Mami: Kaj bomo danes pečen krompir pa čevape?
Minea: Ne.
Mami: Kaj pa bi?
Minea: Doma nič. V gostilno bomo šli, pa je to to..

Minea hoče pojest puding.
Mami: Joj ne, to pa ne, je že staro.
Timea: Ja te pa lahko še samo dedi je.

Mami si v gostilni zmisli, da hrana že prihaja.
Ugotovita, da ni res.
Timea: Iz tega pa se res ni za zajebavat.

Minea: Mami, nekaj sladkega bi.
Mami: Ne, danes sta že dobili..
Minea: Ti si pa res nesramna, da otrokom ne daš za jest.

Mami pogleda na posteljo in reče: Ojoj, kaj pa so te dlake.
Timea: Ja Jana je šla na posteljo, ali si ti mislila, da je bil volk tu?

Timea: Mami, gremo v ačuzi. /jackuzzi
Minea: Ne v ačuzi! Takuzi!

Mami vidi pajka in reče: Minea idi po sesalec.
Minea: Ne morem mami, omedlela bom.

Timea: Ko bova veliki, bova delali v Mekiču.
Minea: Hamburgerje bom prodala, nagece pa škampe pa bom vse jaz pojedla.

Mami: Kaj če vama bundo kupim iz vajinega šparovčka?
Minea: Bog nee daj!