Prva noč pri babici in dedku

Kot sem vam že sporočila, sva z Mitjem po dobrih dveh letih, prvič spala sama! Timea in Minea sta namreč prvič spali pri mojih starših. Na ta dan sem dolgo čakala, želela sem si namreč spaaaaati, brez, da morem vstajati vso noč. Čeprav so zadnje dni noči precej boljše, so še daleč od tega kar bi si kot mama in ati, ki potrebujeta počitek, želela. Navadno prve tri ure dobro spita, nato se pa začne. V najhujši noči, z Mitjem vstajava tudi na manj kot pol ure. Nekaterim se to zdi nesprejemljivo, največkrat sva deležna nasvetov naj ju pustiva nekaj dni jokati, pa bosta potem spali kot top. No, tega nisva pripravljena narediti. Čeprav me včasih sredi noči prešine misel zakaj je meni to potrebno in si večkrat rečem zdaj pa ju bom pustila jokati, saj ne morem več. Za piko na i imam najraje, ko slišim tarnanje kakšne mamice, ki vstane enkrat na noč. Pri sebi si samo mislim: komaj čakam ta trenutek! Timea ima pogosto nočne groze, obe pa precej podoživljata. Tega ne pišem zato, ker zbiram nasvete, ker mislim, da toliko stvari, kot smo poskusili… Ne da se mi več, mislim, da je ključno, da se pač sprijazniš in čakaš noč, ko bo bolje. In verjamem, da bo.

V glavnem, včeraj smo preživeli lep dan skupaj kot družina. Najprej smo pogledali kaj dogaja na Minimaniji, nato pa se odpravili v Sikalu zoo, kjer sta bili Timea in Minea čisto navdušeni. Verjetno se vidi, da sta odraščali s psom in da imava oba z Mitjem živali rada. Z veseljem in brez strahu sta jih hranili, spuščali zvoke.. Lepo ju je bilo opazovati in to je eden izmed takih izletov, ki jih zagotovo ponovimo.

Twinsbabi po prvi noči: Pred dnevi je padla odločitev, da najini »lubici« v soboto prespita prvo noč pri nama. Mogoče sva se dolgo odločala, ampak do aprila letos smo živeli skupaj in zaradi nočnih »dogajanj« tega enostavno nisva upala.

Večer smo preživeli lepo, se igrali, pridno sta pojedli večerjo, nato pa smo seveda gledali odbojko in navijali… No, navijala sem le jaz, Mini pa je hitro sodelovala in ploskala in se smejala. Timi pa je malo z začudenjem gledala kaj se dogaja. Postajali sta utrujeni in prišlo je do prvega »zapleta«. Odpravili smo se v njuno sobico, ki je bila nekoč Teina, sedaj pa je postala njun mali raj. Timi je pridno legla v svojo posteljo in se sama začela uspavati. Mini ni želela v posteljo.

 Prvo noč ju res nisva želela prestrašiti, želela sva, da jima je lepo . Tako sem ostala z njo v dnevni dobi in jo imela v naročju. Potrebovala je bližino. Z dedijem sva mislila, da je med tem Timea že zaspala, vse je bilo mirno in videti je bilo tako. A glej ga zlomka naenkrat prikoraka v dnevno sobo. Nato sva se odločila, da ju bova poskusila uspavati v spalnici, da smo vsi skupaj v postelji. In res, zelo hitro sta zaspali. Nato pa naslednji korak, kako ju prenesti v njune posteljice, da ju ne zbudiva, ko sta končno zaspali. Odločila sva se, da jaz pogledam v zamiku nogometno tekmo, da trdneje zaspita, nato pa ju preneseva. No.. to ni bilo uspešno. Tako smo pač vsi skupaj zaspali in spali nekje do druge ure, ko je začela Timea močno jokati. Če mi ne bi v spominu ostal njen jok, bi se jo zagotovo ustrašila. Pogosto ima namreč nočne groze, ki trajajo nekaj časa.

Ker je z božanjem nisem mogla uspavati, sem jo odnesla iz sobe, in jo uspavala nazaj. Zlato moje je zaspala kar na meni. Nato sem jo odnesla v posteljo, v tem času pa začne jokati Minea. Ne najde dude, niti meni ni uspelo, tako se je zbudil še deda in k sreči jo je njemu uspelo najti. Ampak v času, ko je jokala je ponovno zbudila Timeo. Tako sta jokali obe hkrati. Vglavnem.. po uri »kaosa« se je vse umirilo in ponovno se lotim podviga »prenos v posteljico«. Mineo uspešno prestavim, Timea začne brcati in se upirati. Želela je ostati pri dediju, jaz pa sem šla spati v otroško sobo v posteljo zraven Minee.

Okoli treh nam je tako končno uspelo, da smo vsi ponovno spali. Tokrat bolj uspešno. Timea je spala do 9. ure, Minea pa je okoli pete ure želela flaško, trikrat sem ji morala pomagati poiskati dudo. Zbudili sta se zelo veseli, midva z dedijem pa sva se odločila, da ju bova kmalu spet čez vikend vzela k sebi. No za nekaj noči več, pa potrebujeva več hrabrosti, vseeno je to velika odgovornost.

Dopust skozi oči Janje: Kaj je pričakovala in kakšno je realno stanje

Preteklo leto je z mano na morju preživela moja prijateljica Živa, ki sedaj uživa s svojo hčerkico, staro dva meseca. ❤Takrat je pridno pisala blog in opisovala kaj doživlja z nami. Sedaj sem nekaj dni preživela z mojo dolgoletno prijateljico iz srednje šole – Janjo. Z Janjo sva si precej različni, predvsem v stilu življenja in prehrani, a kljub temu najdeva veliko stvari, ki naju povezujejo. Dopust se izteka koncu, meni pa jo je uspelo prepričati, da tudi ona napiše nekaj vrstic. Brez olepšav. 🤪👐 In kaj je “povedala”?⬇️⬇️

Ko sem se odpravljala na dopust, nisem točno vedela kaj lahko pričakujem, ker še nisem nikoli bila z dvema otrokoma na dopustu.🙈Bila pa sem prepričana, da bo lažje – predvsem ponoči in večerno uspavanje. Čez dan sta super, veliko se igrata, tako, da se zagotovo utrudita, zato sem bla ziher, da bosta zvečer še samo padli dol in bo to to.😂

Večkrat sem poslušala Teo kako jamra, pa sem si mislila, da pretirava.. Ampak zdaj, ko vidim kako je, mislim, da bi jaz še desetkrat bolj. Ne predstavljam si, ne vem kaj bi naredila😴. Vidim, da še nisem pripravljena na otroka😂😂. Absolutno še nisem pripravljena😂😂! Sicer mi je super z njima.. tako za par dni, ampak sama si tega ne predstavljam. Bom raje še počakala.😂

Všeč mi je njuna igrivost in kako se skupaj igrata. Ne morem pa verjeti, da lahko otrok leži, izgleda kot da bo ravno zaspal, nato pa se vstane in postane pravi hudič. Te ekstreme ne razumem. Glede na to kako pozno gresta spat, bi pričakovala, da bosta zjutraj zaspani in sitni. Tako sta pa spet polni energije.😲 No vbistvu, če dobro pomislim, razumem zakaj sta takšni!🤭 Po mami sta! “Nočni ptici sta, sploh ne vem zakaj se buniš Tea🤔?”.

Tea je glede na situacijo v super stanju, ampak se absolutno preveč obremenjuje.👹..včasih se samo igrata, ona pa ju hoče imeti nenehno na očeh. Hitro pop***i , tudi, ko nič ni, tako, da mislim, da se more tu malo umiriti 😂 in znebiti nenehnega strahu, da se bo kaj zgodilo. Pa včasih tisto, lubica moja, potem pa kaj naredi in uporablja vse ostale možne besede🙈. Tisti, ki jo poznatey, veste o čem govorim. Gre za nihanja v katerih so tile otroci in mama precej podobni. Jaz mislim, da včasih Tea vztraja kje brezveze in tako preiskuša vse svoje živce, namesto, da bi se prej že odločila drugače. Bilo bi ji precej lažje!👏

Vbistvu zanimivo mi pa je, da ko razmišljam o Timei in Minei razmišljam kot o eni osebi, nevem zakaj, ampak danes prvič razmišljam o njima kot vsaki posebej. 🤔Absolutno se mi zdi Timea večji hudič, Minea bolj sprejme stvari, zdi se mi tudi, da se lažje prilagodi. Timei vidiš v očeh kako je pazljiva in bolj burno odreagira, ko ji kaj ne ustreza. 😯 Vrže se na tla in preiskuša. Minea pa jo včasih samo opazuje in se čudi, čeprav ima tudi ona kdaj kakšen kratki stik.

Te dni mi je bilo prijetno preživeti z njimi in opazovati njihov odnos mama-otroci. ❤ Vidi se, da so zelo povezane, med njimi je veliko ljubezni, tudi če je težko se vedno vse zaključi z objemom iz srca. ❤👐

Krvodajalska akcija je pred vrati: to so nagrade

Moja druga krvodajalska akcija je pred vrati. Vabljeni vsi v Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor, 11. julija, med 7. in 11. uro.

Vsi krvodajalci sodelujete v žrebanju za privlačne nagrade, ki si jih lahko ogledate spodaj.

HedLaser podarja fotografijo gravirano na les v velikosti 20×30 centimetrov.

Avtopralnica Betnava podarja 3x bon za notranje in zunanje čiščenje vozila.

Restavracija Orient podarja žar ploščo – Cesarsko razvajanje za 2 osebi.

Enjoyment Pohorje podarja 5x eno vožnjo za s PohorJetom.

Čvekasta ustvarjalnica podarja družinski okvirček.

EllArt podarja 2x bon v vrednosti 10 evrov.

Unique jawelry IG podarja darilni bon v vrednosti 20 evrov.

PYA vadbeni center podarja mesečno neomejeno karto.

Luxury intimate – Li Quandisa podarja set za intimno nego in zdravje, ki ga uporablja veliko nosečnic in mamic.

Jezikovna in namiznoteniška šola podarja 3x eno-urni tečaj namiznega tenisa.

Kuplet design podarja toaletko po izbiri.

EmiLina podarja bon za porisano skodelico po izbiri.

ArPoS International d.o.o. podarja majico s tiskom po izbiri.

Hvala vsakemu za sodelovanje.

Drzna boter in botra: brez dovoljenja

Veš tisti občutek, ko otroka das v varstvo? In podzavestno se sprašuješ kje so, kaj delata,.. in ko vprašaš dobiš odgovor, da sta super ampak da so si drznili storiti nekaj brez mojega dovoljenja. V glavi se mi je odprlo milijon idej kaj bi to lahko bilo, a nobena ni bila prava.

Naslednje vrstice je zapisala njuna botra Tjaša:

Tea naju je včeraj prosila za varstvo Timee in Minee. In seveda sva po službi odšla do njih, pobasala voziček in malecki, vzela nekaj za pod zob in smo že šli 😀. Z Markom sva razmišljala kam bi šla, imeli smo cca. 2 uri časa. Nato sva prišla na idejo, da gremo z avtobusom pod Pohorje, saj se z njim še nista peljali.. In seveda odločitev, da mami ne povemo nič 😂😁…

Hvala bogu sva lahko prišla z vozičkom na avtobus in ni bilo gužve..

 

Njuni obrazi so bili neprecenljivi.. Popolnoma začudeni sta gledali okoli. Sploh pa vrata, ki so se na postajah odpirala in so ljudje odhajali. Tudi vsakemu sta pomahali 😁. Ko smo prispeli na Pohorje, smo šli pogledati ribnik in se malo sprehodili po sončku.. Vožnja nazaj je potekala super. Nekaj poti smo šli peš, da nismo predolgo čakali na avtobus.

Vmes pa itak Tea kontrolira kako sta mali
Napišem ji, da smo si nekaj upali brez njenega dovoljenja in da naj ne bo jezna. K sreči se ni jezila, še celo lepo se ji je zdelo.

Pa gremo novim dogodivščinam na proti.👭

Twinsmama praznuje leto dni

Že leto dni mineva odkar sem zapisala prvi blog. Tega sem sicer želela pisati že v sami nosečnosti, a so me moje skrbi nekoliko držale nazaj. Ko sta se Timea in Minea rodili in sem bila nekaj dni brez njiju v sobi je padla odločitev in napisala sem prvega. Kaj kmalu je sledil drugi, tretji… in danes je za menoj več kot 200 objavljenih. V njih sem zapisala svoje občutke, izkušnje, skrbi in mnogo drugega. Danes vem, da je bil blog pravilna odločitev, saj mi pomeni veliko sprostitev.

V letu dni, na današnji dan, spletna stran beleži 225.426 obiska. Na Facebooku ima Twinsmama 3747 lajkov. In ja, na te številke sem več kot upravičeno ponosna! Niti predstavljala si nisem, da vas bo toliko spremljalo našo zgodbo. Hvala vsakemu, ki je del “twinsmame”.

Najbolj bran blog je: Razumem mame, ki so v mariborski porodnišnici trpele, bila sem med njimi. Nanj ste kliknili skoraj sedem tisočkrat. Na drugem mestu je Moja porodna zgodba, ki ste jo prebrali nekaj manj kot 4.600 krat. Pot do najinega čudeža s 4.200 kliki zaseda tretje mesto.

Vsak zapis na blogu je sprintan in skrbno shranjen v mapo in upam, da jo bosta nekoč Timea in Minea z velikim veseljem prebirali.

Še naprej se bom trudila predstaviti zgodbe iz našega življenja, hkrati pa bom vesela, če me sami povprašate kaj vas zanima in kaj bi želeli brati.

Tea❤

Dopust je za nami

No pa dopust tudi uradno za nami. Zadnji dan, torej v soboto, smo se zbudile okoli osmih in Tea je naredila plan na startamo na pot okoli nekje med deseto in enajsto uro, saj imata Minea in Timea takrat ponavadi prvi počitek. In res, po hitremu zajtrku in kavi ter seveda finišu pri pospravljanju smo se na pot podale ob pol enajstih.

Punci sta bili izredno dobro razpoloženi, a ni minilo niti 20 minut vožnje, pa sta že zaspali. Očitno ju je dopust utrudil, saj sta mirno oddremali uro in pol. Ko sta se zbudili smo bili ravno na meji – ja do tja je trajalo malce dlje kot običajno, saj smo malce »zalutale«, ko smo se želele izogniti mejnemu prehodu Dragonja.
Kakorkoli, uspelo nam je in na meji nekega izjemno dolgega čakanja ni bilo, v Slovenijo smo prišle v Sočergi. Na prvem možnem parkirišču smo se ustavile, saj je bil čas za malico malih dveh. S Teo sva si želeli privoščiti še kavo, a kaj, ko je bila kavarno preko ceste, do tja pa se nam ni dalo prebijati sredi gneče, niti ni bilo dovoljeno prečkati ceste. Po tem, ko sta mali skoraj že pojedli do konca pa Tea ugotovi da smo dva metra od vhoda v Mercator, hahaha – kot da sva blondinki. Na hitro je skočila, kot mi je povedal kasneje, v najmanjši Mercator kar je možno in nama privoščila sladoled.

Vsi srečni smo lahko nadaljevali pot proti Mariboru. Mali sta bili izjemno pridni in sta opazovali okolico skozi okno. Tu pa tam sem ju morala malo animirati s kakšno igračo ali igro. Po še kakšni uri smo se ustavili, da sta se tudi Minea in Timea malce odpočili od svojih sedežev v avtu. Zelenica bencinske črpalke je bila odlična rešitev in na pot smo se ste vrnile boljše volje, nama s Teo je pomagala je kava.
Tea je bila prepričana, da mali dvakrat ne bosta zaspali, saj da nista še nikoli. A se je motila. O, saj res, ob tem se spomnim na začetek dneva, ko smo bile še v kampu. Da se pohvalim – Tei sem rekla: »Pazi Minea je pobegnila v prikolico.« Pa me Tea pogleda in reče: »Ne stara to je Timea.« Ko dobro pogleda, pa ugotovi, da sem imela jaz prav. Zdelo se mi je prav fino in zabavno da sem si ju v enem tednu tako dobro zapomnila in da se tudi Tea na hitro lahko zmoti.

Torej, pikici sta zaspali še enkrat, prespali tudi tankanje, ker je to Tea pozabila opraviti prej, smo stale še na Lukovici. Po petih urah smo prispele v Maribor, nekje zadnje pol ure pa sem se morala kar precej truditi, da sem Mineo in Timeo zabavala, da nista jokali. Razumljivo je, bili sta že res utrujeni od dolge vožnje. Doma so ju pričakali babi in dedi, ter psički, tako da se jima je obraz takoj razlezel v nasmešek.

Očitno sem bila dobra varuška, tako da Tea, ko boš potrebovala kakšen dan odmora veš kam se obrniti. Moram ti samo reči »svaka čast« dobro ju »hendlaš«, in sicer kljub pomanjkanju spanca. To bi mene iskreno ubijalo, ne vem kako bi lahko funkcionirala, kot to počneš ti. Zato naj moj zadnji blog zaključim z globokim poklonom vsem mamicam, nasploh pa tistim, ki imajo doma dvojčke ali celo trojčke.
Živa

Kaj mi bo najbolj manjkalo…

Z žalostjo lahko pišem, da je za nami zadnja noč v Fažani. Je bila pa presta noč pred tem, pa niti ne toliko zaradi Minee in Timee, ampak zaradi nekajurnega dežja sredi noči. Mali dve sta ga prespali, Tea ne, saj jo je skrbelo, da zaradi hrupa ne bo slišala punc, če bi jokali, tako da je za njo naporna noč. Dopoldne sta pikici po enem krogu z vozičkom v kampu zaspali 1 2 3, zmanjkalo ju je kar za dobro uro. To sva s Teo izkoristile za kartanje. Ja, ogromno sva prekartali, mislim, da mi bo to malo manjkalo, sploh pa stave, ki so padale kot za šalo.

K sreči je kljub dežju ponoči, bil dan sončen in vroč. Zato sva s Teo ponovno prakticirali bazenček, pikici tako čofotata, da ju je užitek gledati. Ko rečeš »čofčof« začneta brcati z rokami in nogami in na enkrat je vse mokro. Še boljše pa je, ko se sami igrata in ne vesta, da ju opazuješ. Lepo se božata in cartata, pa »noro lepo« je videti, ko si pošiljata lubčke. Za nekaj časa sta tudi čisto padle v žoganje. Vsaka je sedela na svoji strani in sta si podajali žogo, celi nasmejani.

Včeraj nikamor nismo šle na izlet, saj je Tea praktično cel dan čistila prikolico oz. okolico. Danes dopoldne bomo namreč krenile na pot nazaj v Maribor. Sej ne morem verjeti, da to pišem. En teden je minil kot da bi bil en dan! Jaz ne vem zakaj je Teo skrbelo kako se bo odneslo naše enotedensko skupno bivanje, ker vem da jo je, tudi če ne bo priznala. Male sta se me takoj navadili in sami prideta do mene po kakšen objemček in poljubček. Naj bo to za enkrat to, se beremo v kratkem, ko vam zapišem še kako je potekala pot domov.

Živa

Se je to kdaj zgodilo tudi vam?

Včerajšnji dan smo preživele super, in ne morem verjetni, da se naš dopust počasi končuje. Minea in Timea sta med drugim prvič obiskali lunapark – seveda sta si samo ogledovali, kaj ju čaka že čez nekaj let. No dan je sicer potekal že po naših stalnicah, bilo pa je zelo soparno, tako da sva dobili s Teo občutek, da mali muči vročina. Zato jima je Tea pripravila bazenček, v dveh urah se je tako segrel, da je lahko na koncu dodala še malo hladne vode, sicer bi bile kot v savni, haha.

Po kopanju in čofotanju, ki ga obožujeta, je bil čas za njuno kosilo, mali sta špinačo s korenčkom, piščancem in rižem jedle kot za šalo. Kasneje sem jo poskušala uspavati z vožnjo z vozičkom, saj je bila Tea že nekoliko obupana, prav videlo se jima je, da sta zaspani, a nista želeli zaspati. Ni mi bilo jasno zakaj ne, če pa smo vse dni prej smo imele takšno rutino. Nakar se pač odpravim nazaj do prikolice in rečem Tei, da očito ne bo popoldanskega spanca. Ona pa pogleda v voziček in vidi, da sta v bistvu vzdignjeni in ne čisto v ležečem položaju – seveda da nista zaspali. Naredimo še en krog in mali trdno spita.

Dremali sta dobro uro, midve pa sva spet kartali. Poraženka je bila na vrsti za večerjo, tako da smo po tem, ko sta se zbudili odšli do restavracije v kampu. No naj vam povem še to, v restavraciji, ki je zelo velika, imajo samo en stolček za hranjenje. Tea je tako spakirala stolčka od doma, saj je že vedela, kaj nas čaka in odpravile smo se. Po lignjih smo se spakirale v avto in odpravile do Medulina.

Tam smo šle na en sprehod ob obali, spile pijačo in obiskale lunapark. Seveda smo samo opazovale, a glede na to kako velike okice sta imeli mali, mislim, da bosta že naslednje leto veselo skakale po igralih. Kakorkoli, na poti nazaj, ura je bila že pol devet, mali preoblečeni in previti, sta v avtu sladko zaspali – seveda naporno je bilo na izletu. Pridemo do kampa in Tea ju lepo prenese v posteljico, prava profička je že. Nakar se Minea zbudi in začne »čagati« kot da je jutro. Midva s Teo sva se samo gledali in nama ni bilo jasno od kod ji energija. Mala je čvekala kot že cel teden skupaj ne in se smejala. Ni pomagalo uspavanje v vozičku, na rokah, niti božanje v posteljici.

Na koncu je omagala nekaj pred polnočjo, Timea pa je vse skupaj sladko prespala. Ne vem, se je že vam tudi kdaj zgodilo, da je izgledalo, kot da so vaši otroci zvečer popili hektolitre kave? Hahaha.
Živa

Tako ponoči vidim Teo skozi moje oči

Zdravo! Dobra novica – boljše sem!

Da na hitro razložim pomanjkanje mojega bloga včeraj. Že dan prej sem se ves časa počutila malce slabše, ampak je šlo. Ponoči iz torka na sredo pa me je zagrabilo – boleč trebuh, glavobol in siljenje na bruhanje. No zjutraj okoli sedmih nisem več zdržala v postelji, odpravila sem se ven na ležalnik, vzela ta močen nalgesin in molila, da zagrabi. Malce kasneje se je zbudila Tea in mi ponudila vse, da bi le bila boljše. Skuhala je metin čas in res, dobro uro kasneje sem bila že skoraj »prava jaz«.

Razlaga podana, gremo zdaj k našem dnevu. Najprej ta prigoda – s Teo klepetava o noči, kako ta izgleda. Skoraj vedno se zbudim, ko Tea ponoči vstane in razložila sem ji, da zgleda kot, da je izven svojega telesa, kot da je njeno telo v postelji, ona pa pripravlja hrano kot duh. No to jo je zelo nasmejalo in dan se je začel. Mali dve sta se zbudili tako nasmejani, da sem po mojem že zaradi njunih veselih obrazov pozabila na slabost.
Se mi zdi, da sem jima čedalje bolj prirasla k srcu. No ali pa me imata najraje, ko jem – hahahah. Ko bi videli kako »fehtarita«, ko je na meniju palačinka. Aja saj lahko vidite, Tea je dežurna fotografinja za Instagram, haha. No med drugim sem za Mineo in Timeo tudi prvič v življenju pripravila čokolino. In očitno sem mojstrica, ker sta ga zmazali kot za šalo. Pa ga ni bilo malo! 😉

A hočete vedeti še nekaj? Ko sta mali spančkali sva s Teo izkoristili in udarili partijo remija. No splačalo bi se staviti na mene, saj je izgubila kar dve stavi, ni mi bilo para! Sicer pa sta Minea in Timea iz dneva v dan bolj radovedni in prav zanimivo mi ju je opazovati kako se druga drugo opazujeta, se pogovarjata v neki svoji govorici in si pošiljata lubčke. V glavnem imamo se fino in ugotavljam, da bo teden dni minil še prehitro.

ŽIVA

Postala sem živčna in se počutila kot neumnica

Ne, ni obupala ( Živa ), niti ni za nami grozljiva noč ( kak za koga – jaz to rečem v primerjavi z prejšnjimi ).. Danes je prišlo do “izpada” njenega jutranjega dnevnika, saj se slabo počuti.

Sicer smo včeraj, preživele lep, umirjen dan, zalit z veliko smeha. Priznam, da si nisem niti najmanj mislila, da zna biti tako duhovita več kot uro, dve, kot sem jo vajena iz pisarne, ampak praktično cel dan. Tako da so solze smeha dnevno na sporedu. Timea in Minea sta se je že navadili in pridejo tudi trenutki, ko prideta do nje, da bi ju vzela v naročje.
Če je ne bi poznala, bi zagotovo rekla, da ima ogromno izkušenj z otroci, pa vem, da temu ni tako. Hitro “dojema” in dobro opazuje. In celo do takšne stopnje smo prišli, da me preverja tak kot ponavadi jaz mojega Mitja. V stilu: “Si vzela ninico? Si vzela za pit? Si pripravila vodo.” Neverjetno! Praktično si je v 4 dneh zapomnila potek našega dneva in se brez težav vključila.

Včeraj zvečer sem imela “kratki stik”. Ni enostavno dva radovedneža dati spat. Nikakor! Dve noči prej sem ju brez problema uspavala v vozičku, a seveda ne želim, da se tega navadita. Pa tako dobro nam je že šlo in ponovno se v trenutku vse spremeni. Nahranila sem ju, dala v posteljico, vklopila uspavanko.. ko sem stopila iz šotora pa jok. Pustila sem. Minuto, dve… in spet ponovila. Jima razložila, da je večer, da moremo spati, da bomo zjutraj spočite in se lahko igrale. Ponavljala sem pol ure. Ne morem. Postala sem živčna. Ne morem ju puščati jokati, pa čeprav sem vedela, da me izsiljujeta in da bom “padla” če ju ponovno vzamem ven. A točno to se je zgodilo. Enostavno nisem mogla več poslušati joka. Seveda se jima je takoj narisal nasmeh na obraz, jaz pa sem se počutila kot največja neumnica. Po skoraj uri, ko je bilo že več kot deset zvečer, sva ju znova položili v posteljo. Še bolj utrujeni. Spet jok. A tokrat uspešno. Pomagali so Živini nohti in pa najverjetneje to, da je bila mirnejša.

No, to je danes to z moje strani… Sedaj pa držite pesti, da bo Živa kmalu kot nova in da bomo lahko nadaljevali z našo dogodivščino.

Tea